MC21 - TEA GOLJEVŠČEK

1.  Na kaj je Tea Goljevšček najbolj ponosna?

Najbolj ponosna sem na svoj mali sonček - hčerkico Leni.

2. Te najdemo na Facebook-u ali Twitter-ju?

Seveda. Vedno v koraku s tehnologijo.  

3. Raje kava ob sončnem vzhodu ali kozarec vina ob sončnem zahodu?

Se ne branim ne enega ne drugega. Sicer kava najbrž ne bi padla ravno ob sončnem vzhodu, če smo iskreni…

4. S katero znano osebo, bi se zlahka odpravila na večerjo?

Izbrala bi kar eno izmed svojih osebnih idolov in sicer je to Kazuyo Sejima, japonska arhitektka, ki dela v arhitekturnem biroju SANAA.

5. Kako skrbiš za čistejše okolje?

Vsakodnevno recikliram, ne mečem papirčkov po tleh, ugašam luči in perem perilo ponoči. :)

6. Katero glasbo boš zagotovo vzela na samotni otok?

Naredila bi si en hud mixič vsega možnega, ampak definitivno bi pa vključila vmes Metric.

7. Raje Slovenija ali raje Združene države Evrope?

Nisem ravno pristaš združevanja. Zdi se mi, da imamo Slovenci, kot narod, še veliko za pokazat, prej kot se izgubimo v vseevropski mineštrici.

8. Če bi bila Miss sveta, za kaj bi si najbolj prizadevala?

Za svetovni mir, seveda. Aja in optika v vsako vas! ;)

9. Opravljaš kdaj prostovoljno delo?

Ko kuham in likam doma :)

10.  Tvoj nasvet mladim bi bil?

Nikoli ni prepozno, da uresničite svoje želje in pričakovanja, ki jih gojite do sebe in sveta. Ne glede na okoliščine v katerih ste se znašli, vedno obstaja pot do tam, kjer si želite na koncu biti.

11. Kako si pristala v svetu arhitekture?

Vedno sem rada risala in ustvarjala. Imela sem estetski čut in dobro prostorsko predstavo, manjkalo pa ni niti radovednosti za to, kako so stvari narejene, kar je pri arhitekturi pomembno, saj je to dokaj tehnična veda. Vedno sem hotela biti arhitektka. Po končani gimnaziji sem se sicer zaradi številnih vplivov iz okolice vpisala na medicino, a sem ves čas vedela, da moja odločitev ni bila iskrena in sem do nje prišla iz napačnih razlogov. Po enem nesrečnem letu, sem se odločila, da nočem opravljati poklica, ki me ne veseli in da je moja osebna sreča odvisna od tega. Zato sem zbrala pogum in opravila sprejemne izpite na fakulteti za arhitekturo v Ljubljani.

12. Kakšna arhitektura ti je najbolj pri srcu in zakaj?

Najbolj mi je pri srcu japonska arhitektura. V svet le te me je na faksu popeljala moja najljubša asistentka dr. Špela Hudnik. Vedno me presune moč njihove estetike, kaj vse se da narediti z izčiščeno formo. Minimalizem prve vrste. Šokira me njihova neprizadetost do intime, odprtost pred skupnostjo, ki se odraža na arhitekturi. Izraba materialov in inovacije v tehnologiji. Perfekcija v proizvodnji betona. Med tem, ko so zidovi naših hiš vedno debelejši na račun pasivne arhitekture, zaradi česar izgled stavbe velikokrat trpi, so pri njih vedno tanjši, elegantnejši, a ravno tako tehnološko učinkoviti.

13. Pred kratkim ste ustanovili arhitekturno društvo Forum. Zakaj, oz. kako je prišlo do te ideje?

V eni izmed številnih depresivnih debat o tem, kako je vse brezupno, kako se naša stroka sesuva in gradbeništvo umira, kako nimamo možnosti, da se po končanem študiju kjerkoli zaposlimo, smo skupno ugotovile, da je imel naš dekan, mag. Peter Gabrijelčič, prav, ko nam je v prvem letniku povedal, da si bomo mogli službo ustvariti sami. Zakaj bi brezupno posedali križem rok in tarnali v nedogled, med tem ko čakamo na to, da se nas kdo usmili in nas zaposli, ko lahko nekaj vrnemo skupnosti v kateri živimo. Hotele smo se povezati s študenti arhitekture in arhitekti na območju naše občine in skupaj z njimi ustvariti arhitekturno gibanje, ki bo ljudem približalo nekaj, kar se jim zdi samoumevno ravno zato, ker jih obdaja na vsakem koraku, a hkrati ne gojijo do arhitekture nikakršnega odnosa. Do nje so indiferentni. Je ne razumejo ali pa se jim to zdi nepomembno. Vse to se odraža na podobi našega mesta in mi si želimo na to vplivati.

14. Kakšne cilje ima v načrtu društvo Forum?

Trenutno smo zelo zelo zaposlene, česar nismo pričakovale in zaradi česar smo izredno vesele. Odziv na ustanovitev društva je velik, društvo se širi in ideje ter projekti se kar vrstijo. Zaenkrat smo hvaležni Društvu humanistov Goriške, ki nas je povabilo k pisanju člankov na temo Prostor v njihovi zadnji številki revije Razpotja, ter KUD-u Javorov hudič, ki nas je povabilo k sodelovanju pri soustvarjanju vsem poznanega Štrudlfesta. Tam bomo predstavili nekaj svojih inštalacij, ki se navezujejo na letošnjo tematiko festivala. Veseli smo, da lahko sodelujemo z MC Hiša Mladih pri pripravi Dnevov arhitekture. V prihodnosti pa se imamo namen povezati z lokalnim časopisjem, kjer bomo vsak mesec objavljali razne kolumne na temo arhitekture. Pripravljamo tečaj arhitekturnega risanja za dijake, ki si želijo na Fakulteto za arhitekturo in arhitekturni tečaj za osnovnošolske otroke, kjer bodo lahko že v mladih letih prišli v stik z oblikovanjem in doživljanjem prostora. Malček se bomo tudi obregnili ob občinsko urbanistično politiko. V načrtu imamo dokaj redno prirejati okrogle mize, na katere bodo vabljeni vsi občani, ki bi želeli slišati kaj novega in kaj vprašati. Vedno pa smo odprti za individualne nasvete posameznikom glede prenov njihovih domov, ne glede ali je to eksterier, interier ali celo ureditev vrta. V prihodnosti pripravljamo še nekaj poslastic, ki pa naj ostanejo zaenkrat skrivnost. :)

15. Kakšni so pa tvoji osebni »arhitekturni« načrti za prihodnost?

Trenutno je moja prioriteta dokončati diplomo. Po tem pa bom še videla kako bo – definitivno bom poskušala poiskati službo v svoji stroki, saj me arhitektura veseli. Če mi to ne bo uspelo ravno takoj, glede na trenutno stanje v naši državi, bom mogoče študirala naprej. Razmišljam celo o drugih možnostih izobraževanja v smeri oblikovanja. Na splošno me zanimajo več ali manj vsi aspekti umetnosti, zato bom poskušala delovati v tej smeri. Zelo dolgoročno gledano, pa so moje sanje recimo, dobiti zaposlitev v arhitekturnem biroju v tujini.

16. Kakšna se ti zdi sodobna arhitektura? Se ti zdi, da je preveč »instantna« ali pa je vseeno dovolj naročnikov, ki vedo v čem je pomen dobre arhitekturne zasnove?

Težko je stlačiti celotno svetovno sodobno arhitekturo v eno samo homogeno sliko. Trenutno je arhitektura tako raznolika, vse je sprejemljivo, vse je dovoljeno, meja je nebo, če le imaš denar. Kaj se potem zgodi, pa se razlikuje od arhitekta do arhitekta in ravno tako je moje mnenje od stavbe do stavbe čisto različno. Vedno se najdejo naročniki, ki razumejo umetnost, razumejo koncept obstoja arhitektov in jim dovoljujejo prosto pot – tako lahko nastanejo sodobne mojstrovine. Vedno pa se najdejo tudi takšni, ki vedo eno platnico več od stroke – to je potem ponavadi recept za katastrofo.

17. Eden izmed izrazitejših trendov, tako v oblikovanju na splošno kot tudi v arhitekturi, je uporaba okolju prijaznih materialov in strmenje k čim bolj ekološki gradnji. Se strinjaš s to trditvijo? Je to prihodnost arhitekture?

Arhitektura ima mnogo različnih scenarijev za svojo prihodnost, tako kot obstaja veliko različnih aspektov skozi katere lahko gledamo na njo. Po mojem mnenju je čar arhitekture, da združuje sodobno tehnologijo, materiale in napredek z lepoto izgleda in novimi oblikami. Tukaj imamo torej dva čisto nasprotna pola – nekaj surovega, grobega in v bistvu racionalno hladnega, ki se mora stkati v celoto z nečim mehkim, prijetnim in dih jemajočim. Strinjam se, da moramo biti čim bolj okolju prijazni, a ne za ceno izgleda arhitekture. Če arhitektu uspe združiti oboje v celoto, ki funkcionira na obeh področjih, potem je to za mene sprejemljivo. Če pa pri svojem oblikovanju žrtvuje formo na račun »zelene arhitekture«, je po moje to škoda časa in denarja.

18. Zadnje čase opažamo, da je nekoč tradicionalna slovenska krajina postala kar naenkrat prepletena s fasadami kričečih barv, s stavbami vseh mogočih oblik in podobno? Kakšen je tvoj komentar na tole?

Seveda je treba tudi kakšno reči na račun »mavričnega terorizma«. Po mojem mnenju je tukaj do izraza prišla surova človeška sebičnost in objestnost, ter neobčutljivost do svojih sokrajanov. Če je Tatjani všeč ciklam vijola barva, jo bo pač namalala na fasado, pa tudi če jo sosedova Klementina naravnost sovraži in jo bo mogla sedaj gledati vsak dan do konca svojega življenja. No, ampak šalo na stran – ravno tu se kaže, kako zelo neobčutljivi smo do svojega okolja. Če osebi, ki svojo hišo obarva v poljubno kričečo barvo ni jasno, da s tem uničuje izgled kraja, vemo, da je že v samem bistvu nekaj narobe z njenim dojemanjem prostora kot takega. To pa zato, ker je tega nihče ni naučil in ker ji nihče ni povedal, da je to pomembno. Nikomur se ni zdelo vredno slehernika poučiti o pomenu ambienta, ki ga soustvarja. Vsak zase misli, da ima pravico delati s svojo hišo kar hoče, saj jo je vendar plačal! Vendar se pri tem noče zavedati, da je njegova hiša del širše slike, nekega javnega dobrega, ki ga s svojimi nepremišljenimi odločitvami uničuje.

19. Ajdovščina in arhitektura?

Ta dva pojma skorajda nista združljiva. Razen, da pač premore veliko število študentov arhitekture. No, mogoče pa bo zaradi tega prihodnost svetlejša. :)

20. Tvoja najljubša ajdovska arhitektura je?

Mogoče bi bilo vredno izpostaviti stavbo, v kateri ima prostore podjetje Taxa. Kar se tiče visokih gradenj ne bi izpostavila ničesar, stanovanjska gradnja pa tudi ni ravno blesteča.

21. POSTAVI SVOJE VPRAŠANJE MLADINSKEMU CENTRU HIŠA MLADIH !

Kako se počutite kot prebivalci hiše mladih, objekta, ki je nastal pod rokami arhitekta Janka Rožiča in Gašperja Drašlerja? S čim ste zadovoljni in kaj bi spremenili?

Počutimo se seveda super, prav poseben občutek in nekakšna nagrada za vso vztrajnost v stari Hiši mladih, ki je bila popolno nasprotje tega, kar imamo sedaj. Zadovoljni smo z vsem in spremenili ne bi nič! :)