MC21 - PETER BAJNOCI

1. Na kaj je Peter Bajnoci najbolj ponosen?

Na vse lekcije, ki mi jih je dalo življenje.

2. Te najdemo na Facebook-u ali Twitter-ju?

Da, aktiven sem na obeh socialnih omrežjih.

3. Raje kava ob sončenem vzhodu ali kozarec vina ob sončnem zahodu?

Težka odločitev, oboje bi z veseljem pričakal. Če se moram odločiti, potem pa kozarec vina ob sončnem zahodu.

4. S katero znano osebo, bi se zlahka odpravil na večerjo?

Monico Bellucci.

5. Kako skrbiš za čistejše okolje?

Ločujem odpadke, brez izjeme.

6. Katero glasbo boš zagotovo vzel na samotni otok?

Orkestralno filmsko glasbo.

7. Raje Slovenija ali raje Združene države Evrope?

Slovenija.

8. Če bi bil Miss sveta, za kaj bi si najbolj prizadeval?

Za mir v svetu in za konec lakote. Če bi bil miss sveta, bi se za to dvoje verjetno moral prizadevati. Po drugi strani se od mistra universe pričakuje predvsem to, da je lep :)

9. Opravljaš kdaj prostovoljno delo?

V uradnem pomenu besede najbrž ne, če pa upoštevam kulturne in podobne prireditve, ki jih z ostalimi organiziramo in prirejamo brezplačno, potem verjetno tudi to šteje.

10. Tvoj nasvet mladim bi bil?

Ne sprejemajte prehitrih odločitev, ker to od vas pričakujejo drugi. Čas je vaš zaveznik, vzemite si ga.

11. Kdaj si prvič začutil, da se v tebi skriva režiserka žilica in kaj smatraš za svoj režijski prvenec?

Nisem čisto prepričan, kdaj se je v meni porodila režiserska žilica. Od malih nog sem rad nastopal, prvič pa sem na režiserski stolček sedel pred 6 leti, ki so sem režiral svoj prvenec, film z naslovom Bluegreen. Film skoraj povsem neznan, ker je bil projeciran le enkrat na festivalu Štrudlfest leta 2006. Na ta film sem ponosen, ker kljub temu, da bi ga danes verjetno posnel povsem drugače, je to moj prvi film in prvega ne pozabiš nikoli.

12. Si se v tej smeri tudi izobraževal?

Ne, formalne izobrazbe na tem področju nimam. Veliko informacij sem črpal iz knjih in spletnih portalov.

13. Na katere svoje režijske dosežke si najbolj ponosen?

Na prej omenjeni filmski prvenec, pa na spektakel na prostem 394 pod Zemonom in na film Sosedska neljubezen. Najboljše šele pride.

14. Nazadnje smo o tebi brali ob premieri filma Sosedska ljubezen. Kako je prišlo do sodelovanja pri tem projektu?

Kot sovaščana in člana KUD Teodozij, me je predsednik društva Anton Lavrenčič povabil k sodelovanju na podlagi preteklih izkušenj. Tako sem se priključil preostali ekipi, ki je kmalu zatem začela ustvarjati film.

15. Kako si zadovoljen z uspehom filma? Doslej se je obiskovalcev kar trlo.

Iskreno lahko rečem, da sem bil presenečen nad odzivom, čeprav sem ga čisto potihem vsaj delno tudi pričakoval, to pa zato, ker so do sedaj projektu KUD Teodozij privabili veliko zanimanja in zdelo se mi je, da se zna zgodba ponoviti.

16. Mnogi verjetno niti ne vedo, da ima režiser ogromno dela še preden se prva sekunda filma sploh posname. Kaj vse sploh režiser počne in koliko časa to vzame, npr. za tak film, kot je bil Sosedska ljubezen?

Veliko sem razmišljal o sporočilu filma, pa o tem, kako bo gledalec doživljal posamezne prizore. V glavi sem si moral za vsak prizor izdelati izgled prizora, postavitev kamere, igralcev, scene. Seveda smo veliko zadev nato morali reševati in loco, ker s tako velikim filmskim projektom še nismo imeli izkušenj. Glede na to, da sem v filmu tudi igral, sem se moral posvetiti tudi oblikovanju lastnega lika, kar pa je bilo definitivno lažje od režije. Scenarij sem imel na mizi, režiserjeva naloga je, da iz tega naredi film.

17. Mnogokrat si kot režiser sodeloval tudi pri Štrudlfestu. Se da potegnit vzporednice med filmsko in gledališko režijo?

Vloga režizerja je velikokrat organizacijske narave. Skrbeti mora za vse aspekte gledališke predstave ali filma. Da, obe vlogi sta zelo podobni. Razlika je v tem, da je pri gledališki predstavi več napetosti, ker ponovitev napak ni mogoča.  

18. Katera režija ti je osebno ljubša, filmska ali na odrskih deskah?

Raje imam filmsko režijo, verjetno iz prej navedenega razloga.

19. Verjetno je, ne glede na žanr, zelo pomembno zaupanje na relaciji režiser – igralci. Je to včasih težko vzpostaviti?

Odnos med  režizerjem je zelo podoben z odnosom med družinskimi člani. Ekipa veliko časa preživi skupaj, potrebnega je veliko medsebojnega razumevanja, usklajevanja in tudi nesoglasij. Načeloma se z dobro organizacijo in iskrenimi pogovori/dogovori da veliko rešiti. Le če ekipa deluje kot celota, je projekt mogoče izpleljati do konca.

20. Tvoj najljubši režiser?

Quentin Tarantino.

21. POSTAVI SVOJE VPRAŠANJE MLADINSKEMU CENTRU HIŠA MLADIH !

Prvo leto delovanja centra Hiša mladih je za vami. Če bi se lahko vrnili na začetek in začeli znova, bi kaj naredili drugače?

Ufff, težko in zanimivo vprašanje. Pravzaprav kaj dosti ne bi naredili drugače, verjetno pa bi se dalo kakšno malenkost kje izboljšati. Se pa močno trudimo, da je dogajanje dovolj zanimivo, predvsem pa nam je pomembno, da so mladi vključeni v projekte.