MC21 - LUKA KOMPARA

1. Na kaj si najbolj ponosen?

Na vsak dogodek, dosežek, včasih celo malenkost za katero lahko človek reče: Dobro je, nič ne bi spreminjal.

2. Te najdemo na Facebook-u ali Twitter-ju?

Facebook, včasih še preveč :/ :P

3. Raje kava ob sončnem vzhodu ali kozarec vina ob sončnem zahodu?

 Hahah, ne pijem ne enega ne drugega :)

4. S katero znano osebo, bi se zlahka odpravil na večerjo?

Z nogometno legendo, Adrijanom Fegicem :)

5. Kako skrbiš za čistejše okolje?

Čistilne akcije, pretežno ločevanje odpadkov, pa smeti ne odvržem ravno povsod kamor se mi zljubi oz. ko nekaj odrabim, pa v bližini ni koša za smeti.

6. Katero glasbo boš zagotovo vzel na samotni otok?

Hahah, celo playlisto, ki jo imam v avtu in jo sproti dopolnjujem. Brez te bi se mi pa ziher zmešalo... :) " à Ligue des Champions" – Tony Britten (Georg Friedrich Handel)

7. Raje Slovenija ali raje Združene države Evrope?

Vedno Slovenija.

8. Če bi bil Miss sveta, za kaj bi si najbolj prizadeval?

Mir v svetu?

9. Opravljaš kdaj prostovoljno delo?

Včasih, če ne drugega lahko deloma štejem tudi treniranje deklet kot prostovoljno delo. :)

10. Tvoj nasvet mladim bi bil?

Delajte tisto, kar vas veseli, ker boste samo to delali z veseljem in uspešno obenem. :)       

11. Kako in kdaj si vstopil v svet nogometa.

Ufff kje je že... še preden sem sam začel trenirati, sem kar veliko časa preživel na treningih članske ekipe NK Primorje, kjer je takrat moj tata (se lejpši sliši ku 'oče' ) opravljal delo maserja/fizioterapevta, in spremljal takratne idole pri treniranju. Takrat sem se počasi a zanesljivo zaljubljal v nogomet, s treningi pa sem nato pričel v drugem razredu osnovne šole... Najbrž..

12.  In kako je nato prišlo do tega, da si danes trener članske ženske nogometne ekipe?

No za začetek naj povem, da je letos prišlo do prve v vrsti sprememb v strukturi ženskega nogometa pri nas. Ekipa, s katero smo delo pričeli pred slabima dvema letoma v Lokavcu, se je avgusta letos razdelila na mladinsko, ki pod okriljem NŠA (Nogometne šole Ajdovščina) nastopa v slovenski mladinski ligi, in na člansko, ki letos pod vodstvom Adrijana Kompare in pod okriljem ŠD Slano blato Lokavec nastopa v t.i. Tržaški ligi (Trst je naš!). Sam sem tako po letu in pol vodenja ekipe v Lokavcu to krmilo prepustil Adrijanu aka. Vlču, ter se posvetil mladinkam v Ajdovščini. 

Sicer pa se je v Lokavcu vse skupaj začelo na pobudo nekaterih članov krajevne skupnosti, ki so želeli dekletom ponuditi aktivno preživljanje prostega časa v zanje novi obliki. Nogomet je bil prva izbira, sam pa sem v enačbo prišel... najbrž zaradi lastnih izkušenj, pa tudi zaradi komunikativnosti in odprtega značaja. Danes sem res vesel, da se takrat nisem ustrašil novega izziva. 

13. Verjetno je nek poseben občutek vodit ekipo na tekmah in treningih. Kako doživljaš nogomet s te perspektive?

Ko ti nogomet predstavlja tako velik del življenja, je vse lahko. Tudi vodenje dekliške nogometne ekipe. Ne, resno, seveda je poseben užitek tako trenirati, kot tudi voditi punce na tekmah. V prvi vrsti ti ni nikoli dolgčas, nasploh pa je vsak trening preizkušnja, tudi za živce; včasih zanje, včasih zame. Vse pa je poplačano z adrenalinom, ki ga doživiš med tekmami; na najbolj napetih se zaradi razburjenja cel tresem, skoraj vedno pa še dolgo pred spanjem premišljujem o tem kaj je bilo dobro, kaj bi bilo lahko bojše in kako do tega priti. Nogomet se pač (vsaj zame) še zdaleč ne konča po koncu treninga ali tekme; z njim bodisi živiš ali pa zgolj veš da obstaja.

14. Si imel morda kaj treme ali strahu pred prevzemom te funkcije?

Priznam, da sem bil na samem začetku kar malo skeptičen glede same ideje. Stvar je bila povsem nova zame, nikoli prej nisem niti razmišljal o tem, da bi kdaj vodil in treniral dekleta, zato tudi nisem vedel kaj lahko sploh pričakujem od njih. Kot že rečeno pa sem vesel, da sem se odločil poskusiti. Danes lahko to štejem med najboljše odločitve v življenju in med nedvomno najboljše stvari, ki so se mi sploh zgodile.

15. Kako si se pa izobraževal na področju trenerstva?

Trenutno imam opravljeno nogometno licenco C, s katero lahko vodim mladinke v prvi slovenski mladinski ligi, za kaj več pa bo potrebna vsaj licenca B in pa seveda veliko veliko samoizobraževanja. Nasploh se izobraževanje trenerjev še zdaleč ne konča pri licencah, saj se trener uči iz dneva v dan, iz treninga v trening. Drugače enostavno ne gre.

16. Kakšni so trenutni cilji in ambicije lokavške nogometne ekipe?

Lokavška ekipa se trenutno preizkuša v tržaški ligi (6 + 1), v kateri se je cilj čimbolj navaditi na igro na travnati podlagi, hkrati pa seveda razvijati tako tehnične kot tudi osnovne taktične prvine nogometne igre. Za ekipo je vsaka tekma nova preizkušnja, zato se tudi razveselimo vsakega doseženega gola in vsake osvojene točke.

17. Kaj pa tvoji osebni cilji in ambicije? Mogoče kdaj še stopničko višje?

Trenutno sem več kot zadovoljen z delom, ki ga skupaj s so-trenerjem Janijem Petrovčičem opravljava z mladinkami v Wajdušni (se lejpši sliši ku Ajdovščina). Cilj v tekoči sezoni je predvsem dobro in čimveč trenirati z ekipo ter nabrati čimveč izkušenj na tekmah. Zaenkrat ne čutim nobene želje ali potrebe po tem, da bi kdajkoli vodil kogarkoli drugega, je pa res, da v nogometu nikoli ne veš kaj ti bo prinesel nov dan. Pustimo se presenetiti. 

18. Kako si zadovoljen z obiskom in podporo ženskemu nogometu?

Obiski na tekmah so presenetljivo dobri. Seveda se s fanti še ne moremo povsem primerjati, dejstvo pa je da imajo tudi dekleta podobno bazo navijačev/spremljevalcev (družina, prijatelji, partnerji,...) ki jih, tako kot vse ostale selekcije, spremljajo na njihovih tekmah, kar seveda pomeni veliko moralno podporo in dodaten motiv za igralke. Hkrati pa vsak naključni zunanji obiskovalec na tekmah pomeni nov doprinos k širjenju in popularizaciji naše ekipe, tako da vabljeni vsi ljubitelji nogometa, da tudi sami podprete naše nogometašice.

19. Kako pa sam vidiš razliko med moškim in ženskim nogometom?  

Najbrž si je brezpredmetno delati utvare, da bo ženski nogomet kdaj tako priljubljen kot moški. Tudi sam sem še vedno in bom vedno obsedenec z 'moškim' (Dijo šanto kjri šutast izraz) nogometom, kljub temu pa menim, da se mu ženski nogomet vedno bolj približuje, predvsem kar se popularizacije tiče. V fizičnem smislu bodo seveda vedno razlike, medtem ko v tehničnem in taktičnem smislu dekleta dosegajo precej podobne, če ne domala enakovredne rezultate kot fantje. Ne smemo pa zanemariti dejstva, da so dekleta vsaj tako tekmovalna kot fantje, včasih celo bolj, zato se z večnim drugim mestom najbrž ne bodo zadovoljile. 

20. Bomo kdaj v Lokavcu spremljali tudi prvoligaški nogomet za dekleta?

Nogometna ekipa v Lokavcu je bila ustanovljena predvsem za popularizacijo te čudovite igre pri dekletih in pa seveda za njihovo aktivno vadbo skozi druženje z vrstnicami. V teh dveh letih smo osnovni cilj dosegli, izpolnili in tudi že presegli, saj se je v tem času zavest o nogometu za dekleta pri nas skorajda nenormalno povečala. S tem pa je po eni strani tudi izpolnjeno poslanstvo, ki si ga je v tej smeri zadalo ŠD Slano blato iz Lokavca. Ajdovščina je vedno bila in bo nogometna prestolnica Vipavske doline, zato je tudi edino pravilno in naravno, da se organizirani klubski nogomet v regiji združi in deluje pod eno streho. Prvi korak proti temu je bil storjen že letos z zagonom dekliške selekcije U17, nadaljnji razvoj dekliškega nogometa pa je tako po mojem mnenju odvisen od interesa in vizije Nogometne šole Ajdovščina, ki je dedič nogometne zapuščine žal propadlega NK Primorja v Vipavski dolini in ki tudi sicer nadvse uspešno vodi mlade generacije v duhu nogometnega razvoja. Če bo torej v bližnji ali malo bolj oddaljeni prihodnosti res prišlo do zagona prvoligaške ženske nogometne ekipe pri nas, mislim, da bo le-ta delovala pod okriljem NŠA, medtem ko bo v Lokavcu vedno prostor za vsa dekleta, ki bi se rada z nogometom ukvarjala amatersko, v duhu druženja in ljubezni do najpomembnejše postranske stvari na svetu.

21. POSTAVI SVOJE VPRAŠANJE MLADINSKEMU CENTRU HIŠA MLADIH !

Nas boste prišli vzpodbujat na kako tekmo?

Zagotovo pridemo! :)