Kratka zgodovina klovna

Znanje & učenje | Torek, 08.12.2020 ob 00:00 | MKC Hiša mladih Ajdovščina

Klovn je humoren gledališki lik, ki zabava s pomočjo situacijske in fizične komike. Njegov najbolj prepoznaven znak je rdeč nos, za katerega pravimo, da je najmanjša gledališka maska.

Maske so v zahodnem oziroma evropskem gledališču prisotne vse od stare Grčije in Rima.

Prav tam lahko najdemo tudi prve zametke klovnovskih likov. Najdemo jih v raznih rustikalnih (tj. podeželjskih) komičnih karakterjih, ki so se kasneje pojavljali tudi v veseloigrah commedie dell' arte, improviziranih predstavah italijanskih burkačev, ki so v drugi polovici 16. stoletja preplavile Evropo.

Za commedijo dell'arte so bile značilne različne skupine karakterjev, ki so jih igralci upodabljali z gledališkimi pol-maskami (maske, ki imajo odprt predel okoli ust). Ena izmed teh skupin so bili tudi zanni in prav oni naj bi bili predhodniki klovna kot ga poznamo danes.

Da pa se je klovn razvil v figuro kot jo poznamo danes, se moramo zahvalimo cirkusu, ki je bil osrednji prostor za razvoj klovnovske umetnosti skoraj dve stoletji. Za cirkus je bil odločilen podjetni Philip Astley, organizator atraktivnih konjskih akrobacij, ki so bile konec 18. stoletja zelo popularne med gledalci v Angliji. Philip Astley jih je prestavil v krožno areno, spektakularne dogodke pa je popestril še s komedianti, ki so med točkami zabavali občinstvo.

Tako so se v cirkusu razvili različni klovnovski liki, ki jih poznamo še danes – rdeči klovn (ali Avgust), ki je hierarhično najnižji klovn, ali pa na primer beli klovn, ki je bil tradicionalno zelo lepo, skorajda aristokratsko, oblečen, velikokrat je bil zelo vešč igranja glasbil in je večinoma služil kot protiutež rdečemu klovnu. Klovn je bil eden izmed ključnih in značilnih elementov cirkusa, vse dokler ni ta v 20. stoletju doživel hud zaton zaradi filmske in kasneje televizijske industrije.

Takrat se je klovn preselil na televizijo in film (Charlie Chaplin, Buster Keaton, Jacques Tati, itn.), nazaj na ulice (ulično gledališče) in v gledališče, v zadnjem času pa tudi v bolnice in druge ustanove, kjer se še posebej čuti manjko humorja (domovi za stare, zapori, begunski centri, centri za otroke in odrasle s posebnimi potrebami, itn.).

 

Viri in podrobnejše branje:

O klovnu: https://en.wikipedia.org/wiki/Clown https://www.clownbluey.co.uk/more-info/clown-history

O commediji dell'arte: https://en.wikipedia.org/wiki/Commedia_dell%27arte

Email

Prijavi se na
e-obvestila

Izpolni podatke v spodnjem obrazcu!

Sklop*:

6 - 7 =