Mitja Jež

Umetnost odprte tehnologije.

Stari ljudje so vedno govorili: znanje je naše največje bogastvo. Rek ni s trte zvit, ima težo in seveda še danes velja - mogoče še celo bolj kot kadarkoli. Do znanja pridemo z učenjem, če kdo pozna drugo pot, prosim, delite to informacijo z nami. Za učenje je pomembno razmišljanje in izkušnja - seveda pa ni nujno, da je izkušnja naša. Empirično dokazana znanost je ravno to – skupek izkušenj mnogih ljudi s čemerkoli pač že. Da bi vsak od nas doživel vse te izkušnje in izvedel vse poizkuse, ki so jih znanstveniki že opravili, žal nimamo časa – življenje je za vse to prekratko. Na tem mestu si moramo preprosto zaupati. Z urejenim zapisom/opisom izkušnje/poizkusa dajemo temu dodatno težo, ker le na tak način lahko kdorkoli ponovno izvede povsem enak poizkus in v nekih omejitvah doživi enako izkušnjo, če to želi.

Rad bi vam pa položil v srce kako pomemben je prost dostop do teh izkušenj – znanosti -  za nadaljnjo uporabo, brez da bi jih znova preverjali. Če so ti poizkusi vsem javni z zapisanim celotnim postopkom, lahko kdo drug to izkušnjo uporabi, da izvede nov poizkus in osnovno izkušnjo še razširi. Če to razširjeno izkušnjo deli dalje z ostalimi, tako kot je predhodno sam prejel osnovno izkušnjo, se tu ne zgodi le zmaga za oba; zmaga je za vse, ki imajo dostop do teh informacij, kar je ključno za informacijsko dobo.

V Hiši mladih je več novih točk odprtega brezžičnega omrežja Slovenije wlan slovenija. To je pobuda, ki spodbuja prav vse ljudi, da prosto podelijo presežek svoje internetne povezljivosti s
svojo okolico. Na ta način lahko sleherniku omogočimo dostop do informacij. Kako in do kakšnih informacij bo uporabnik dostopal ter kako bo samo omrežje uporabljal in kako ter zakaj bo uporabljal vse te informacije, ki jih bo lahko preko omrežja prejel pa je odgovoren uporabnik sam. Tak prost dostop informacij v informacijski dobi jaz osebno štejem že kot osnovna človekova pravica. Zakaj bi postopke, izkušnje ali znanje patentirali, ko pa lahko imamo od tega koristi vsi. Zakaj teh izkušenj ne bi delili z drugimi, ki bi jih lahko še kdo razširil in poizkuse še dopolnil? Zakaj ne?

Vsem tem prosto objavljenim izkušnjam z navodili poizkusa lahko rečemo odprta znanost. Odprto pomeni, da je izvorna informacija za izkušnjo ali poizkus javno objavljena in dostopna vsem. Fenomen odprte kode je ta, da zaradi Internetne povezanosti vsega sveta, pri razvoju programa lahko sodelujejo vsi. Še najbolj zanimivo pa je to, da se z odprtimi sistemi rešuje probleme, ki niso dobičkonosni. Trenutnemu propadajočemu sistemu je mar le še za dobiček. Vendar je to za nas ljudi nedopustno, ker imamo svoje in medsebojne težave, ki jih moramo rešit. Težav je mnogo, a če bomo delili izkušnjo o tem, kako je kdo rešil kakšno težavo, pa četudi bo posameznik rešil le en sam majcen problem in to rešitev delil z ostalimi, ter če bi tako storili vsi udeleženi, bi lahko skupaj rešili vse naše probleme.

Zakaj torej ne bi opustili trenutnega sistema, ki ustvarja težave, zato da lahko potem prodaja rešitve in začeli z ekonomijo delitve v kateri si medsebojno po vsem svetu prosto pomagamo z rešitvami, znanjem in izkušnjami. Z objavo ene rešitve ni samo ena rešitev enega problema več v skupni rabi, dogaja se to, da se za en problem pripravi več rešitev. Tu se pojavi potreba celo po ocenjevanju kakovosti rešitev. Čudoviti svet umetnosti rešitev.

Ker ima vsakdo kakšen problem, vsak od nas potrebuje rešitev. Seveda nima še vsak rešitve, ki bi jo lahko delil z ostalimi. V primeru odprte znanosti za dostop do rešitev potrebuje le neko omrežje. No, torej problem dostopa lahko torej rešimo z odprtim omrežjem. Če že ne moreš podeliti svoje izkušnje, podeli pa svojo povezljivost, če lahko. Postavi točko odprtega brezžičnega omrežja Slovenije wlan slovenija in omogoči vsem, ki so v tvoji bližini dostop do informacije. Pomisli, ko boš pri prijatelju in boš potreboval informacijo, boš mu hvaležen, če bo tudi on omogočil dostop do informacij tebi in obratno – to bo koristilo obema.

wlan slovenija ni le omrežje, ki ga lahko souporablja vsak. Je omrežje, ki ga lahko tudi gradi vsak. To so rešitve, ki pomagajo vsem nam in te dajejo moč ljudem! Pa ravno, ko vsak dan še vedno poslušamo kako smo v krizi (o tej fiktivnosti in o dejanski krizi vrednot sem že pisal), naj poudarim, da bomo s sistemi in omrežji zgrajenimi od ljudi za ljudi, veliko manj občutljivi na te t.i. finančne krize, ker bomo sami znali reševati težave in zadovoljevati svoje vsaj osnovne potrebe.

Tehnologija je tu in zdaj, med nami. Umetnost, kako jo uporabiti ter za kakšne namene, je odvisna od nas. Za uporabo tehnologije v dobro človeštva smo odgovorni vsi. In kakor čudo se komu sliši povezava med umetnostjo in tehnologijo, je jasno, da brez vse te medsebojne povezanosti ne bomo mogli zgraditi boljše družbe in se razviti. Dokler razvoj tehnologije prehiteva osebnostni razvoj, se seveda ne razvijamo.

Sanjam o preprosti, a visoko razviti družbi. To je z najnovejšo tehnologijo v uporabi in v kateri ljudje gradijo na odnosih, komunikaciji in medsebojnem sožitju vseh živih bitij v vesolju. Zato dobri ljudje: dajmo delit svoje izkušnje, svoje znanje in informacije, zgradimo si svoje omrežje, vzpostavimo svojo lokalno valuto, in ker nam banke ne posojajo, si lahko po zgledu ajdovske pivovarne delimo tudi sredstva – na boljšem bomo VSI!  Ne potrošništvo, oglaševanje ali pornografija, o čemer je Alenka pisala, ampak crowdfunding, crowdsourcing in opensource so ključne besede prihodnosti.

“V razpadajoči družbi mora umetnost, če je zvesta resnici, odražati njen propad. Umetnost, zvesta svoji družbeni funkciji, mora svet prikazati v njemu lastni spremenljivosti in ga pomagati spreminjati.” Ernest Fischer

 

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja MC Hiše mladih.

Email

Prijavi se na
e-obvestila

Izpolni podatke v spodnjem obrazcu!

Sklop*:

0 + 7 =