Mitja Jež

Ne daj človeku ribe, ampak palico ter ga nauči loviti ribe.

 

Je brezposelnost problem? V sistemu, kjer moraš hrano kupit – DA, seveda, ker hrana je osnovna človekova potreba. Kaj pa če priskrbimo hrano zastonj? Seveda lokalno, domačo, ekološko pridelano, kjer tehnologijo pridelave prepuščamo kmetom ljubiteljem. Torej, kaj če vsakemu zagotovimo zadovoljevanje osnovnih življenjskih dobrin, kako je potem z brezposelnostjo? Prevelik miselni korak?

Poskusimo z drugega zornega kota. Kaj povzroča brezposelnost? Po eni strani eksponentno naraščanje produktivnosti, več v nadaljevanju, po drugi strani pa zasičenost trga oz. pomanjkanje povpraševanja – kar nam sporoča, da živimo v izobilju … hmm.. če se ozrem okrog sebe, avtomobili, polni bari, TV v (vsakem?) stanovanju, … ampak hkrati pa skupine ljudi nimajo za položnice za osnovne stvari – ni smiselno. Če dobro opazujemo in premislimo, lahko pridemo do ugotovitve, da živimo v umetnem pomanjkanju. Posledica kompleksnih problemov zastarelega sistema.

Sam se zavzemam za delovna mesta. Tudi če bom »delodajalec«, bom raje inštaliral robota. Teorija regulacij nam zanj zagotavlja manjšo energijsko porabo pri višji učinkovitosti in hitrejšem delovanju. Dela je sicer ogromno, a ločujem med delom in zaposlitvijo. Kot že rečeno, v današnjem (denarnem) sistemu potrebujemo zaposlitev, da dobimo plačo, s katero si potem lahko kupimo dobrine za preživetje. Govorimo o kupni moči. Kako pa te dobrine dobimo? Za industrijske izdelke ali pomoč pri kmetovanju, ker sâmo hrano sicer (pri)dela narava, lahko uporabimo robota! Zakaj pa ne?!

Federico Pistono v svoji knjigi Robots Will Steal Your Job, But That's OK (robotswillstealyourjob.com) prihaja do zaključkov, da roboti lahko in bodo človeka rešil monotonih in nevarnih del. Preprosto zato, ker so na teh področjih hitrejši, natančnejši, ne zbolijo, lahko delajo 24/7, porabijo manj energije na enoto in še bi lahko našteval. Za ta dela so preprosto bolj učinkoviti od ljudi. Kdor bo še vedno želel početi ta dela, mu bodo še vedno na voljo. Čeprav, kdo pa bi še počel delo, ki ga ne mara? Ljudem pa ostanejo predvsem višja intelektualna in kreativna dela kot so razvoj, kultura, umetnost, izobraževanje, osebnostna rast, skrb za zdravje in dobro počutje, rekreacija…vsa dela, ki bodo človeka polnila z energijo. »Brezdelje«, kakor čudno se že to sliši, bi lahko postala pravica. Naj vas tu spomnim na teorijo iger in kaj brezdelje sploh pomeni. Smo ljudje sposobni brezdelja – kot početi nič?

Kakšna naj bo tranzicija? Mogoče ste že opazili, da se vse to že dogaja. »Tehnološki višek« pravijo temu ekonomisti. Ukrep, ki ga lahko naredi država in/ali podjetja, je krajšanje delovnega časa zaposlenim in zaposlovanje nezaposlenih. Sporno? Danes podjetje z 10 zaposlenimi lahko opravi več kot 1000 zaposlenih iz 19. stol. Ukrep je seveda kratkoročen, za čas tranzicije, dokler še vedno uporabljamo denar. Delovni čas še nadalje krajšamo sorazmerno z eksponentno rastjo produktivnosti, dokler ne pridemo do zelo kratkega časa, ki ga v naslednjem koraku spremenimo v prostovoljno delo in izobilja izdelkov.

Izobilje pa povzroči zastarelost sistema (umetnega) pomanjkanja – zato ukinemo denar, torej zadnji ukrep, ki je kot posledica dobrih začetnih ukrepov. Ljudje potrebujejo tehnologijo, da bodo sami prišli do izdelkov. Zbirka izdelkov/predmetov imenovana že obstaja in se širi: www.thingiverse.com

 

* Kolumna izraža avtorjevo osebno mnenje in ne odraža nujno mnenja MC Hiše mladih.

Email

Prijavi se na
e-obvestila

Izpolni podatke v spodnjem obrazcu!

Sklop*:

3 + 6 =